ZGODBA O MOJEM DEŽNIKU

 

Moj dežnik

Skoraj 20 let sem imela lep in močan dežnik znamke Doppler, ki sem ga kupila v trgovini Maximarket v Ljubljani. Takrat je bil zelo drag, saj je bil v primerjavi z ostalimi dežniki kralj, vrhunsko izdelan in praktično nezlomljiv. Zadnje dni, ko sem ga spet malo več uporabljala, ker je seveda deževno vreme, sem pritisnila na gumb, a se ni hotel odpreti. Ko pa sem ga končno uspela le odpreti, ga pa zapreti nisem mogla na noben način.  No, pa mi je le uspelo zapreti dežnik in ga spraviti na zgornjo polico v omari na hodniku. . V današnjem jutru me je zbudil zelo  močan pok na hodniku - šla sem pogledat, kaj naj bi vendar počilo, pa nisem nič ugotovila. Dokler nisem odprla omare in sem imela kaj videti: dežnik se je odprl sam od sebe in ročaj je močno udaril v vrata omare. Po domače bi rekla, da se je raztreščil, ker ga ni skupaj držala niti ena kovinska vez.

Tako je moj  stari dežnik očitno dočakal skoraj epski konec — po dvajsetih letih službe in malo več,  je še zadnjič “pokazal karakter”. Ta prizor, ko se je sredi noči sam odprl v omari in z ročajem treščil v vrata, je skoraj filmski. Kot da ni hotel oditi tiho in neopazno.

. 

Odločila sem se, da bom nesla moj dežnik Doppler v popravljalnico dežnikov Ljubljano, saj mislim, da je tako kakovostne stvari škoda zavreči, posebej če imajo za sabo toliko let uporabe in tudi nekaj spominov. Blago še dobro ohranjeno, prav tako tudi ogrodje dežnika.

Morda bo moj  dežnik po servisu še dolgo služil, čeprav mogoče bolj za mirnejše sprehode kot za nevihto.

Seveda sem morala iti takoj v nabavo novega dežnika, saj je bilo to jutro napovedano deževje. Sprehodila sem se do trgovine Tedi, na stojalu pred trgovino je nekaj dežnikov po 3 eur, to je nič od niča, šumeča plastika grde barve… Še dobro, da imamo na Prešernovi cesti lepo založeno trgovino Manufaktura, kjer sem lahko kupila nov, zložljiv in kvaliteten dežnik, za skoraj 20 eur. Seveda se ta dežnik ne more primerjati z Doppler dežnikom, ki so tudi občutno dražji, a jih v mojem mestu ni za kupiti.

André Rieu - Nightingale Serenade (Toselli Serenade)

Na izviru reke Hubelj, nedelja 6. november 2016

JESENSKO POTEPANJE PO MARIBORU

 

Naš voznik Jordan nas je varno pripeljal domov

Kosilo

V gostilni Štajerc nas je čakalo dobro kosilo

Naključno srečanje z Alfijem Nipičem je bilo
simpatično, rad je poklepetal z nami

Pogled iz Dravskega mostu

Odsev

Drava

Židovska sinagoga

Bakhus

Pogled na baziliko 

Fotografinji

Prijazen in simpatičen harmonikar

Odsev

Zavzeto smo poslušali vodiča 

V Mariboru so tudi take stare hiše, ki jim iz strehe
 raste drevo

Ob ribniku

Naš avtobus

Hm, to mora biti dobro, ne? Ej, vidva, v fotoaparat se ne gleda... 

Doprsni kip našemu prvemu olimpioniku Leonu Štuklju

Pogled iz Dravskega mostu

Najstarejša trta na svetu raste v Mariboru  že več kot 400 let

Naš vodič po Mariboru

Na Dravi je veliko labodov

Mariborski park

Iz Sesljana (Sistian) proti Devinu (Duin) je po robu prepadnih devinskih sten nad Tržaškim zalivom speljana lepa, 2 km dolga peš pot. Pot vodi po enkratnem naravnem okolju, kjer se stikata mediteranska flora in flora Srednje Evrope. Pot je poimenovana po nemškem pesniku Rainer Maria Rilkeju, ki je bil v letih 1910/11 gost na Devinskem gradu pri grofici Mariji.

MOJ ROŽNI VRT

Vrtovi so iz leta v leto vse lepše urejeni. Okolica hiše je ogledalo ljudi, ki v njej živijo. Nekateri imajo res smisel za urejeno okolico. Vidi se, da svoj vrt urejajo z ljubeznijo leta in leta ter preživijo ogromno ur pri urejanju različnih vrst rož. Posamezni vrtovi so lahko res ponos ljudem, ki zgledno skrbijo za svoje raznovrstne rože, ki se bohotijo v različnih oblikah in velikostih ter so prava paša za oči. Škoda je, ker fotografski aparat ne more zabeležiti vonjav, ki se sproščajo od raznovrstnih rož. V tem času rože cvetijo v svojem polnem sijaju in lepoti in kar vabijo male obiskovalce, kot so čebelice, črmlji, muhe in razne druge insekte. Najlepše in najbolj se bohotijo raznovrstne vrtnice, ki so prepoznavne na našem področju.